gljivična hipoteza

Gljivična hipoteza i terapija – 1

Čeprav je za pojav vsakega tumorja kriva tudi cela vrsta vzporednih dejavnikov, je temeljni razlog za zdravljenje s sodo bikarbono dejstvo, da tumorje povzročajo izključno glivice – zaradi njih se tudi razraščajo, širijo v okoliško tkivo in po telesu.
Menim, da je edino znano zdravilo za učinkovito uničevanje glivic zaenkrat soda bikarbona. Protiglivična zdravila, ki se dobijo, pravzaprav ne morejo prodreti v tumor (razen morda zgodnje injekcijsko dajanje azolija ali B-amfotercina), ker so zadevna zdravila zasnovana tako, da uničujejo tumor v slojih. Zato ne ogrozijo micelijskih skupkov, ki se sejejo na vse strani, njihovega širjenja pa živčevje ne zaznava, zato ga telo ne more zamejiti.


Gljivična hipoteza i terapija – 2

Znano je tudi, da glivice hitro spreminjajo svoj genetski ustroj. Zato se po začetni uspešnosti fungicida lahko zelo hitro gensko spremenijo in brez škode presnavljajo fungicid, ki postane neučinkovit – čeprav se sliši neverjetno, vendar glivicam koristi močna strupenost fungicida za telo.


Gljivična hipoteza i terapija – 3

Do tega pride, recimo, pri invazivnem raku prostate, ki zmanjša telesno gibljivost v medeničnem predelu. Tak rak se zdravi s protiglivičnimi sredstvi, ki sprva zelo dobro odpravljajo vse bolezenske znake, sčasoma pa vsi po vrsti ne učinkujejo več.
V primerjavi z njimi pa se soda bikarbona zelo dobro razpršuje, glivice se ji ne morejo gentsko prilagoditi niti je presnavljati, zato soda dalj časa in globoko prodira v glivično novotvorbo. Tako deluje tudi zato, ker hitro razkraja tumor, zato se glivice ne morejo braniti niti prilagoditi. Zato mora zdravljenje z dajanjem močnih odmerkov sode potekati v več krogih, med trajanjem ciklusa pa mora uničevanje novotvorbe potekati neprekinjeno; prvi krog naj traja vsaj 7–8 dni; med tretjim in petim dnevom začne 2x3x4 cm velika rašča usihati, po četrtem do petem dnevu pa izgine.